Tudi možakarji so najprej poudarili svoje imetje. Npr.: »Mladenič, 33 let, obrtnik lesne stroke, s 300.000 K premoženja«. A značilno za moške oglase ni bilo toliko poudarjanje imetja kot konkretna ideja o bogastvu neveste. Nekateri bi se radi primožili na »primerno posestvo, če mogoče z žago ali kaj sličnega«, drugi so zahtevali zgolj dovolj veliko vsoto v denarju: »od 15.000 DIN naprej premoženja«. Nekateri, še zlasti tisti z več denarja, pa so pričakovali posebne spretnosti: »prednost imajo šivilje s premoženjem in veseljem do trgovine«. Cenjena je bila še izobraženost, pridnost in »čvrsto zdravje ter veselo in blago srce«. V nasprotju z ženskimi željami se je, sicer ne na prvem mestu, pri moških pojavljala tudi zahteva po lepoti. Neki Hrvat si je zaželel »Slovenko, gospodično ali vdovo brez otrok s prijetno zunanjostjo in vitko rastjo«.