Zagožnova koalicija. Nekaj zamer, ker je SLS takrat prelomila dogovore na desni in vstopila v bolj levo vlado, je ostalo do danes. Dogovorjeni so bili že ob izvolitvi Janeza Podobnika, je slišati na desni. Vlada, ki je takrat nastala, je doslej edina, odkar imamo novo ustavno ureditev, ki ni zdržala do konca mandata. Po združitvi SLS in SKD leta 2000 ji je parlament izglasoval nezaupnico in za krajši čas izvolil vlado Andreja Bajuka, s katero je ljudska stranka, ki je po spojitvi s SKD v parlamentu imela tudi največ poslancev, prvič v zgodovini prevzela izvršno oblast. Toda premierja je SLS imela le nekaj tednov. Ker so poslanci združene SLS in SKD podprli ustavne spremembe, s katerimi je parlament odpravil referendum o večinskem sistemu, in s tem prelomili dogovore pri združevanju, je Bajuk izstopil iz stranke in ustanovil Novo Slovenijo. Na parlamentarnih volitvah pol leta pozneje pa je ljudska stranka pogorela. Zanjo je glasovalo celo za odtenek manj volivcev kot leta 1992, v parlament ni prišel niti Franc Zagožen, ki je bil na združitvenem kongresu izvoljen za predsednika takrat megastranke, povrhu sta LDS in SD sami dobili toliko poslancev kot na prejšnjih SDS, SLS in SKD skupaj: 45 torej ali polovico vseh, kar je levici omogočilo lagodno vladanje v naslednjem obdobju, ki ga je zaznamoval predvsem umik Janeza Drnovška z vrha izvršne oblasti. Ljudska stranka se je, kljub porazu na volitvah leta 2000, pridružila koaliciji LDS in SD, med drugim zato, ker ni želela izgubiti številnih pomembnih položajev, ki jih sodelovanje v izvršni oblasti omogoča in ki jih je že imela. Vendar jih je v naslednjih letih kot majhna stranka naglo izgubljala v vrhu nacionalne televizije, pošte, telekoma…