Da bo sobota dan po trekingu zame srečen dan, sem začutil že zgodaj dopoldne. Bolj za šalo kot zares sem svoje vojaške škornje, zapuščino jugoslovanske vojske, ponudil uličnemu prodajalcu stare obutve. V moje veselje je kupčija uspela. Denar za čevlje, ki sem jih mislil tako ali tako zavreči, mi je prinesel dva dni lagodnega preživetja. Škornji so se v deževnem gozdu slabo izkazali. Po prvem prečenju potoka sta škornja postala dve neprodušni posodi za vodo in tako nekaj kil težja. Hitro preobuvanje pa so onemogočile dolge vezalke. V gozdu so se od številnih superg in lahkih gojzarjev še najbolje izkazale vodnikove plastične sandale, skozi katerih številne odprtine je voda hitro pritekla in tudi odtekla.