Ko sem s ključem zagnal motor, je osem valjev v hipu zadihalo. Motor se je že ogrel, med tem ko sem spustil ročno zavoro in se odločil, v kakšnem načinu bom prestavljal šeststopenjski menjalnik. Prva odločitev je bila oznaka D na samodejni način. Za začetek kar prava, vendar sem po nekaj sto metrih hotel že nekaj več. Sledila je uporaba sekvenč nega pretikanja ob volanu in s prestavno ročico. 335 konjev je čakalo na moj ukaz. Naenkrat me niso več spravljali ob živce vsi tisti zaviralci kolon, ki se res ne vozijo normalno. Ob prvi priložnosti sem jih dobesedno preskočil. Potreboval sem le nekaj pregledne ceste. Verjemite, da je zelo dober občutek razpolagati s takšno močjo. Najprej lagodna vožnja se mi je zdela vedno bolj enostavna in domača. Spet se mi je potrdila resnica, da se je na dober avtomobil lahko navaditi. Po nekaj kilometrih sva se z audijem kar dobro spoznala. Dobil sem občutek, kot da se hočeva pomeriti. Nastalo je stanje vzajemnega izzivanja, kdo kaj zmore. Seveda sem takoj pristal na izziv. Pa menda bom jaz gospodar in bom jaz ukazoval vsem tem konjskim silam! Najprej sem izbral prazno, široko avtocesto. Sledil je program S na samodejnem menjalniku in spuščanje oziroma nastavitev tršega vzmetenja. Z močnejšim pritiskom na plin je 335 konjev zajelo sapo in iz nič se je začel polet. Naenkrat je bil kazalec merilnika hitrosti na številki sto, potem pa je konstantno pospeševanje še naprej. Končne hitrosti zaradi prometa raje nisem preizkušal. Tovarniški podatek pravi, da zmore do 250 km/h, višjo hitrost pa mu omejuje elektronika. Pospešek od nič do stotice je za to velikost in težo vozila brutalnih 6,3 sekunde. Navor motorja je visokih 430 Nm pri 3500 vrtljajih v minuti, kar je dovolj zgovoren podatek, da A8 z 4,2-litrskim motorjem niti najmanj ne okleva v katerikoli prestavi. Vedno je v pripravljenosti in vedno odločen. Naslednja izbira je bila vijugasta, ne preveč prometna cesta. Izzvana osmica se je postavila na tire in od njih ni odstopala, k čemur ji največ pripomore učinkovit štirikolesni pogon s sredinskim torzijskim diferencialom. Progresivni volan je odločen in daje vozniku dober kontakt s cestišč em. Vzmetenje se dobro odziva, vendar za nianso preveč čvrsto. Da se razumemo, če je vožnja dinamična, je to potrebno zaradi stabilnosti. Vožnjo lahko na kratko primerjam čisto poezijo, odvisno je samo od tona, če je to turistična ali športnejša, po ravninah ali vijugasta. Kako je glede porabe, pa je vse odvisno od načina vožnje, večje "pribijanje" po plinu prinese večjo potrošnjo, kar je seveda čisto logično. To pravim zato, ker se je težko brzdati pri tolikš ni moči. Potrošnja na testu je bila zmernih 14,2 litra na sto prevoženih kilometrov, kaj je tukaj zmerno, je spet predmet debate. Ampak pustimo to, tisti, ki si lahko privošč avtomobil, ki stane okrog 25 milijonov tolarjev, verjetno o porabi ne razmišlja.