Ko se boste pripeljali do mejnega prehoda, pustite avto na tamkajšnjem parkirišču in se ravnajte po oznaki za planinsko kočo. Poleg oznake za pot boste našli obvestilo, ki vam bo povedalo, ali je koča odprta ali ne - ob koncu tedna je skoraj zagotovo. Strmi del poti traja le minuto ali dve in že boste na stari cesti, ki je nekdaj vodila v Avstrijo. Začetek hoje ne obeta prav nič, saj boste stisnjeni med stene Košutice na vzhodu, velikega vrha na jugovzhodu in Begunjščice na jugozahodu, na severu pa je seveda Ljubelj oziroma greben Ljubeljščice. Toda ne obupajte, kajti že čez približno četrt ure lagodne hoje se začne vse skupaj odpirati in pogled objema vedno več vrhov. Naj se vam ne mudi, vzemite si čas in uživajte. Če ne boste preglasni in če boste imeli še srečo z vetrom, da vas živali ne bodo zavohale, se boste lahko nagledali celo gamsov, ki jih je tod okoli kar precej. Pravzaprav še sami ne boste vedeli, kdaj boste prišli do planinske postojanke s prijaznim oskrbnikom. Svetujem, da njegovo prijaznost preverite kasneje in jo raje mahnite mimo koče, levo od nekdanjega mejnega prehoda, še na vrh, ki je neporasel in nudi prekrasen pogled na že prej opisane vrhove, na severozahodu pa boste videli še strme stene Mož in Palca. Za izlet boste porabili največ eno uro v eno smer.