Pa pustimo sedaj oblikovalske odločitve, mnogi bodo na neskladnost sredinske konzole z merilniki pozabili že ob zamolklem predenju trilitrskega šestvaljnika z valji v obliki črke V pod kotom 60 stopinj. Zvok motorja je naravnost božanski in ne preglasen tudi, ko ga poženete nad dovoljeno omejitvijo 130 km/h. Kljub športnosti ostaja tudi udobna limuzina. Ves čas namreč vabi, da ga izdatno nahranite z gorivom. Na našem testu je bila divja zver zelo žejna, saj je poraba nihala med 14 in 17 litri na 100 prevoženih kilometrov. V povprečju pa je znašala 15,3 litra. Ne bodimo preveč »škotski« (»gorenjski« v Jaguarjevem primeru ne zveni dovolj aristokratsko), športnik pač porabi veliko energije. Pa mu ne smemo zameriti, saj je čar vožnje z Jaguarjem predvsem v lagodnejšem tempu življenja, ob poslušanju izbrane glasbe iz usklajenega avdio sistema, ki ga dopolnjuje žameten zvok šestvaljnika. X-Type hoče biti predvsem limuzina z voznimi lastnostmi kupeja. To pa vsekakor je, nad športnim podvozjem in voznimi lastnostmi nimamo pripomb. Ne pozna limuzinskega nagibanja v ovinkih, ki so največkrat kompromis zaradi udobja. Ceste se drži po kupejevsko, kot mačka s kremplji, kar najbolj prija na hitrih ovinkih pravi užitek! Le na grbinah bo malce potreslo, a ne preveč, le toliko, da veste, da sedite v športni limuzini. Kadar gre prehitro, pa vozniku pomaga sistem DSC (dinamični nadzor stabilnosti), kar pripomore k varnosti in brezskrbnemu počutju. V primerih, ko je oprijemljivost na cesti slaba, pa Jaguarju in vozniku pomaga tudi štirikolesni pogon. Varnosti je v X-Typu veliko.