Ljubka in obnovljena otoška prestolnica Argostolion z razgibanimi ulicami, zgradbami, modernim trgom Metaxa (po gr. diktatorju Metaxi, ki je kljuboval Mussoliniju) in številnimi drevesi ter cvetlicami, ki so estetsko umeščene v mestece, vsekakor očara. Neopažen pa ne ostane niti most Drapanos z nizkimi oboki, ki je bil zagrajen prek ozkega zaliva v času britanske uprave otoka in ne kazi ribiške lagune. Na novo zgrajeno je tudi obmorsko mestece Lixourion, skozi katerega teče reka, slikoviti pa so tudi njegove široke ulice in majhen trg. Še bolj enostavni in preprosti, kar se infrastrukture tiče, pa so kraji Poros, Skala in Sami. Tradicija in življenjski slog sta na otoku izredno ohranjena. Turizem ne pretehta običajnega življenja prijaznih in na videz zadovoljnih domačinov, ki kar številnim obiskovalcem navkljub živijo kar se da nemoteno. Lagodni ritem življenja je ostal, še močneje pa ga je čutiti v odmaknjenih vaseh. Za angl. pesnika Byrona je bila Kefalonija, predvsem pa vasica Metaxata, kjer je napisal večino svoje pesnitve Don Juan, pravi vir navdiha. Obilica sonca, naravne lepote, lepo obdelane vinske trte in agrumi, predvsem limonovci, ter zapeljive vonjave nas napolnijo z energijo. Za domačine sta ribolov in poljedelstvo še vedno prevladujoči panogi. V višjih predelih se ponekod ukvarjajo še z rejo ovac, tako lahko vidimo tudi pastirje. S kančkom sreče pa je proti vrhu gore Ainos mogoče uzreti avtohtono vrsto divjih ponijev.