Samo Stiska Veste, na živce mi gre, ker se danes povsod stiskamo, stiskamo se na avtobusu, stiskamo se v diskaču, stiskam se v vrsti za bone, stiskamo se pred vrati zavoda za zaposlovanje, vsepovsod jebena stiska! Ko delam, imam komaj dovolj časa, da stisnem en mali sendvič, ampak, ker sem živčen, v pavzo stisnem še dva čika. Živčnega me dela šef, ki mi vsak dan stisne dve naduri. Ko pridem domov, stisnem ženo, otroke, mamo, dedka in mačka. Ker je prostorska stiska, se vsi stiskamo na dvajset kvadratnih metrih, za ogrevanje pa itak nimamo. Ko poslušamo sosede, slišimo dretje in kričanje, sosed je spet stisnil bull mastiffa. To nam dviguje pritisk, ampak zaradi finačne stiske nimamo telefona, zato zatisnemo eno oko in ne kličemo policije. Je že tako, da so danes časi, ko je kriza velika. Stiskamo se v istem čolnu in dol potiskamo lenuhe, stisnjeni smo ob zid, stiskamo zobe in vsake kvatre nekoga pritisnemo; stisnimo še rit! Nizek pritisk, visok pritisk, pritisk, pritisk, vse naokrog! Na nas pritiska EU, Hrvaška, NATO, Vatikan, Malavi ... in prime me, da bi pritisnil na petelina. Ko gledam politične igre, me stisne srat in scat naenkrat. Politiki nas stiskajo za vrat, ampak tudi oni stiskajo pri kavicah. To me stisne pri srcu! Vsesplošna družbena stiska ... Zaradi moje duševne stiske pa mi je psihiater v roke stisnil paket tablet.