Če je bilo med obiskom čajnice in večerjo premalo časa, si je dala Eva Braun po večerji prinestli seznam filmov, ki so bili na voljo, in skupaj z ostalimi drugimi damami in gospodi, ki niso bili na posvetovanju, izbrala film, ki naj bi ga predvajali v kleti za kegljanje. »Prosim, obvestite me, ko bo posvet pri kraju,« je prosila ordonance, nato pa je majhna družba kakšnih osem do deset oseb odšla v klet, da bi kot resnično izbirčna in prav kritična publika gledala film. Prišli so tudi kuhinjsko osebje, sobarice in vojaki, in če so imeli srečo, so lahko film videli do konca. Včasih pa je med predstavo grobo zazvonil telefon. »Posvet je končan, firer pričakuje gospodo v dvorani,« je javil sluga. V takem primeru so predvajanje vsekakor z obžalovanjem prekinili. Eva Braun je smuknila v svojo sobo, da bi osvežila svoj make mejkuap, njena sestra Gretl je še hitro poiskala kotiček, kjer je lahko nemoteno pokadila cigareto in nato vtaknila v usta bomnbon s poprovo meto, in končno so bili spet vsi v dnevnem prostoru. Nad kotno mizico je gorela nizko viseča, malce staromodna, a prijetna svetilka, dame Bormann, Speer in Brandt so sedele na klopi v kotu in se pogovarjale o razvoju svojih otrok. Zavesa v veliko dvorano je bila še zagrnjena, kajti eden ali dva gospoda sta po uradnem koncu posvetovanja vedno želela še govoriti s Hitlerjem, hitro predložiti še kakšno zadevo ali se pogovoriti o kakšnem problemu, za katerega uradno ni bilo priložnosti.