Stanovanje je bilo pravo nasprotje Nickovega urejenega in snažnega bivališča. Vsepovsod nered, pred televizorjem na tleh vreče fižola, časopisi z rešenimi in napol rešenimi križankami po stolih in mizah, na zofi umazana preproga, ki je nezmotljivo zaudarjala po Bertiju, v kuhinjskem koritu kup nepomite posode. »Ne zamerite zaradi nereda,« je rekla. »Pokonci sem že od petih zjutraj, pa še nisem našla časa, da bi pospravila.« Galbraithovim ušesom je to zvenelo kot hudo obrabljeno opravičilo, izrečeno vsakomur, ki bi utegnil presojati njen način življenja. Odmaknila je pipo od kupa posode in podstavila ročko za kavo. »Kakšno kavo radi pijete?«