Pri štiričlanski družini Peterka, ki se je lani preselila v čudovito opremljeno hišo na Prebačevem pri Šentjurju, je vseskozi prav divje. Če se po zloščenih tleh ne plazi 11-mesečna Gaja in ne spušča ljubkih glasov, skače štiriletni Maj in sprašuje vse, kar ga zanima. Če bi tako kot jaz obiskali njegovo sobo, polno igrač, bi vas najprej vprašal, ali bi kavico, sledilo bi vprašanje: »S sladkorjem ali brez?« nato pa bi že začel brkljati po svojem plastičnem kuhinjskem priboru in kava bi bila čez nekaj sekund pripravljena. Prisrčno! Morda preveč punčkasto? Petindvajsetletna mamica se večkrat pošali, da je Maj prava punčka. Če bi primerjali fotografijo, na kateri je predšolska Renata, bi opazili neverjetno podobnost z Majem: oba imata velike temne oči in dolge temne lase. »Naš korenjak se sploh noče postriči (frizira se v Renatinem salonu, op. p.). Na veliko posnema Primoža in zato so dolgi lasje - kot jih ima ati - nujni!« Popolna identifikacija s skakalcem se kaže tudi v ljubezni do skokov. Maj ima dve kaseti, na katerih so posneti skoki, in ju zna povsem na pamet. Natančno ve, kdo je kdo, iz katere države je, koliko bo skočil, kaj bo rekel komentator … Na vprašanje, za koga navija, mi je po otroško odgovoril kar sam: »Za Finče.« Kar je pomenilo za Fince. In še kot zanimivost: ob spremljanju skokov ne reče, da skače ati, ampak pojasni, da je to Primož Peterka. Tako pač pove 'stric iz televizije'.