O takšnih planinah - planšarijah, kakor jih imajo na tolminskem, v bohinjskem kotu ali na nam najbližjem Krvavcu, v naših gorah od Storžiča do kokrških grebenov ne moremo govoriti. Resda so še vse do pred druge svetovne vojne Bašljani pasli govejo živino od Kališča do Bašeljskega vrha, vendar je šlo pri tem zgolj za pašo. Mačani so pasli govejo živino tudi v ozki dolinici med Kališčem in Lanežem, torej pod Mačevskim sedlom, vendar so pastirji imeli težavo, ker v tej dolinici ni vode. Janez Aleš, Remčev iz Mač mi je kot zanimivost povedal, da mu je njegov oče večkrat povedal, da se je tam enkrat v prvih letih 20. stoletja v gorah razbesnelo strašno neurje. V skalnatem pobočju Malega Grintovca se je utrgal velik plaz in voda je z vseh pobočij Laneža drla navzdol. Vode je bilo toliko, da je v dolino do vasi prinesla celo nesrečno tele, ki ga je na paši ujela vodna ujma. Če je bila paša goveje živine na tem območju bolj pičla, pa so velike ovčje črede imele tu svoj raj. Pred letom 1950 so bila še vsa pobočja od Kališča do Dolge njive in naprej do Srednjega vrha še povsem travnata. V planine se je človek z živino na letno pašo podajal že v rimskem času. Pred osmimi leti je ljubiteljski arheolog Milan Bremšak iz Mlake pri Komendi nekoliko severno od planinskega doma na Kališču v majhni kotanji odkril ostanke rimske stavbe. Fibulo, ki jo je našel na tem mestu, je arheologinja dr. Jana Horvat datirala v leto 301 do 499 po Kristusu. Prav tako je Bremšak, ki ima velik občutek za prostorsko situacijo, odkril v letu 2000 tudi ostanek rimske stavbe v Dolgi njivi, to je v dolini med grebenom Laneža in Srednjega vrha na višini 1670 metrov. Tu so bili najdeni ostanki grobih kuhinjskih loncev (antična keramika), kar je običajna najdba na visokogorskih najdiščih. Horvatova obe najdbi povezuje z utrjenimi višinskimi naselbinami na Sv. Jakobu, Sv. Lovrencu in na Gradišču nad Bašljem in sodi, da gre pri omenjenih najdbah na Kališču in Dolgi njivi za pastirske postojanke ene od omenjenih naselbin iz pozne antike.