Z vprašanjem, kam se bomo odpravili za konec tedna, smo se tisti petek pričeli ukvarjati šele v poznih popoldanskih urah. K sreči ni trajalo dolgo: »Pojdimo za spremembo v Cortino dʼAmpezzo,« je padel predlog. »Zmenjeno!« Ekipa je bila sestavljena štirje potniki. Prtljago smo v avto zložili v rekordno hitrem času: obleke v omare in omarice, smuči v poseben prtljažnik pod dnom. Edini postanek, ki nam je še preostal, je bil v trgovini. In presenetljivo - tudi tam je šlo vse kot po maslu. Ker potovanje z bivalnikom, če se le ne vozite po avtocestah, ni navadno nič daljše od vožnje z osebnim avtomobilom, smo že po štirih urah prispeli v Cortino in če bi potovali z avtom, bi se v tistem trenutku pričeli spraševati, kje bomo prespali. Nam pa je prestalo le še to, da najdemo parkirišče pod smučiščem Monte Cristalo. Bivalnik, kot je bil testni, namreč ni opremljen le s kuhinjskim kotom, v katerem se nahajajo štedilnik, pomivalno korito in hladilnik ter seveda s kopalnico in z vsem potrebnim udobjem v njej, ampak tudi s sistemom za ogrevanje bivalnega prostora, ki ga nadzira termo tipalo, z grelcem gospodinjske vode in nenazadnje tudi z ogrevano posodo z odpadno vodo. Torej vse, kar potrebujete za prijetno bivanje v nočeh, ko zunaj temperatura pade krepko pod ničlo. To pa še zdaleč ni največji čar potovanja z bivalniki. Tega doživite šele naslednje jutro, ko se izdatno naspani zbudite in ugotovite, da ste od smučišča oddaljeni le nekaj korakov in predvsem, da to jutro na parkirišču ne boste bili boja z iskanjem najbližjega parkirnega mesta.