Najbrž imamo vsi enako starhospoštovanje do peke potic, kar ima korenine daleč v našem otroštvu. Spomnim se, kako je moja nona pekla potico in kako smo morali tistega dne vsi hoditi po prstih in čisto potiho govoriti, pa tudi dihali smo komaj opazno, da je testo dobro vzhajalo. In ko smo mulci pridrveli z dvorišča v hišo in za sabo pustili odprta kuhinjska vrata, je bilo gorje. Nono je skoraj infarkt. Pa je vseeno vedno uspela in bila slastna kot še nobena. Ker sem zdaj že starejša občanka, sem si končno upala pomisliti, da bi nemara tudi jaz lahko spekla potico. Seveda ne tako dobre kot je bila nonina, pa vendarle.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Najbrž najbrž členek
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
enako enako splošni prislov; nedoločena stopnja
starhospoštovanje starhospoštovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
do do predlog; rodilnik
peke peka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
potic potica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
korenine korenina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
našem naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, množina svojine
otroštvu otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Spomnim spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
moja moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina
nona nona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pekla peči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
potico potica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
morali morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tistega tisti kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
dne dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
hoditi hoditi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
po po predlog; mestnik
prstih prst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
potiho potiho splošni prislov; nedoločena stopnja
govoriti govoriti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
dihali dihati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
komaj komaj splošni prislov; nedoločena stopnja
opazno opazno splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
testo testo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
vzhajalo vzhajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
In in priredni veznik
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
mulci mulec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pridrveli pridrveti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; rodilnik
dvorišča dvorišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
hišo hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
za za predlog; tožilnik
sabo se povratni zaimek; orodnik
pustili pustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
odprta odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kuhinjska kuhinjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
gorje gorje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Nono nona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skoraj skoraj členek
infarkt infarkt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vseeno vseeno splošni prislov; nedoločena stopnja
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
uspela uspel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
slastna slasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
še še členek
nobena noben nikalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
Ker ker podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
starejša star splošni pridevnik; primernik, srednji spol, množina, tožilnik
občanka občanka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
končno končno splošni prislov; nedoločena stopnja
upala upati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pomisliti pomisliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
nemara nemara členek
tudi tudi členek
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
spekla speči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
potico potica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Seveda seveda členek
ne ne členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dobre dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
nonina nonin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
vendarle vendarle priredni veznik
zapri
vir: siol.net
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor