»Varjenje me je v hipu očaralo – staljeno železo, ki ga varno skrit za temnimi očali opazuješ v kotličku, me je hipnotiziralo,« pravi Dixon. Navdušil ga je proces, v katerem se en kos kovine spoji z drugim in nastane nov kos. »Varilstvo ni dovolj resno, da bi ga lahko imenovali obrt, in ne dovolj veličastno, da bi mu nadeli ime oblikovanje, varilstvo je – industrija. Odlično se je prilegalo moji nepotrpežljivosti, dalo mi je priložnost, da oblikujem, uničujem, spreminjam in ustvarjam.« Navdušil ga je nesluteni ustvarjalni potencial, ki mu ga je ponujala kovina; skice ni potreboval, vse je lahko naredil v delavnici, s svojimi rokami. Uporabljal je materiale, ki jih je dobil na odpadu: pri srcu so mu bili železniški tiri, avtomobilske cevi, kovinska kuhinjska posoda in cevi za ojačanje betona. Tako so nastajali unikatni stoli in mize.