Ostalo ni nič! Ko stojimo na dvorišču, so okrog nas le še napol porušeni zidovi, iz njih pa štrlijo ožgani tramovi. Po dvorišču je razmetano vse, kar jim je uspelo rešiti iz pogorišča. Oblačila, posoda, Larisine igrače, kakšna kuhinjska posoda, stol, miza… Zraven je gospodarsko poslopje, prav tako požgano, pred spodnjim skednjem pa stoji stara zaklenjena petka, tako da Jožica ne more do nje. Avto si sposoja pri prijatelju, kamor se je pred tremi meseci s šestletno Lariso tudi zatekla pred moževim nasiljem in očitnim ljubosumjem. Življenje se je povsem spremenilo, za Jožico in Lariso se je zrušilo. Ne pomaga ne lepa okolica ne romantičen pogled na spomladansko zelene travnike, ostalo ni nič. Življenje je zrušeno in tudi Jožičin pogled je prazen. Odsoten, zdi se, da je po vseh tragičnih dogodkih Jožica še vedno v šoku. V zadnjih letih, predvsem pa v zadnjih mesecih se je nabralo preveč za enega samega človeka.