teka 15. poldnevnik. Župnišče je bilo obnovljeno l. 2000. V spodnjih prostorih je odlično ohranjena obokana črna kuhinja. V njej je odprto ognjišče s črnino, v katero so ga z leti odele saje, krušna peč, kuhinjska posoda, pa tudi grčar za mošt, vrč za sadjevec, pletena košara-žličnik, zvezano borovničje za pomivanje posode (!), zajci za sezuvanje škornjev, svetilke iz breze in veliko drugih predmetov za rabo v kuhinji. V bližnjem poslopju, morda nekdanjem seniku ali gospodarskem poslopju, pa je zelo zanimiv muzej kmečkega orodja. Muzej hrani mnogo dragocenega narodnega blaga. Razstavljeni so razni vozovi, za prevažanje krompirja, plevela, stelje, voz na saneh, samokolnica, slamoreznica, stiskalnica za olje, mere za žito, žage in vrsta drugih predmetov za kmečka opravila na polju in doma. Lepo ohranjeno je tudi mizarsko in čevljarsko orodje ter nenavadna miza za molitev, na kateri so obhajali vse pomembne obrede. Tudi otroka so po krstu položili nanjo. Za Božič so na njej zamesili troje vrst kruha: belega, polbelega in črnega, imenovanega miznik. Če je kdo opravljal hišo, tega kruha ni smel jesti. In to je izvedela vsa vas, tako je nanj legla sramota. Libeliška fara je nastala med l. 1132-1154. Farna cerkev na gričku je iz sredine 18. stoletja, najprej je pripadala oglejskemu patriarhu, nato pa lavan-