veš tisti, ki ... ah, ti tega ne veš, ... je hodil skupaj z Mileno, mojo prijateljico, ... Mama, je z avtom trčil v tovornjak in je ... mama!” Marta plane v jok. “Mama, ... je v smrtni nevarnosti!” Mati Marti nežno boža lepe dolge pšenične lase. Marta mater močno objame in išče mamo, tisto mamo, ki je morda do sedaj še ni našla. Toda Marta v tem trenutku jo hoče absolutno najti. “Ko se vrne papa’, ... bomo govorili o pravilih, mama! Toda skupaj, te prosim, skupaj!” “Ja. Bomo, Marta. Skupaj.” Marta se je šla preobleč. Ko hčerke ni bilo v kuhinji, je mama odprla kuhinjsko omarico, ki je visela nad štedilnikom, ter vzela iz posodice dva ščepca soli in jih vrgla v mineštro. Marta se je vrnila v kuhinjo: “Mama, samo nekaj: imaš morda rdeče pero?” “Mislim, da ja, Marta.” “Rabim nujno za šolo!” / dalje Elena Cerkvenič