K novoletnim sklepom, da bom shujšala, spada seveda tudi telovadba. Najprej sem se odločila za Pilates. Žal je ta - za moje razmere - v obupno prezgodnjem terminu. Kako naj pripravim zajtrk, odpravim v šolo dva šolarja, peljem v vrtec vrtičkarja, uredim še majhnega dojenčka in se peljem dobre pol ure do Ljubljane - da bom tam ob osmih? To je misija nemogoče. No ja, ko pomislim, da bom čez dobrega pol leta takole šibala v službo … Pilates je zagotovo zelo naporna in težka vadba, vsaj punce, ki jo izvajajo, kar pošteno stokajo. A ugotovila sem, da verjetno sploh ni zame. Pretežni del vadbe namreč ležiš na hrbtu, boku ali trebuhu ter vlečeš noter popek in nateguješ določene mišice. Ker sama sebe dobro poznam, vem, da bi mirne duše ležala in počivala ter se le delala, da vlečem mišice tja v popek. Z dojenčico zdaj hodiva na poporodno telovadbo, ki je - po pravici povedano - kar poštena aerobika. Vadba je prijetna, inštruktorica profesionalna in tudi meni je vadba v veliko veselje. Všeč mi je, ker so dojenčki dobrodošli gostje. Nadvse uživajo, medtem ko mamice poskakujemo in telovadimo. Glasba ni preglasna in ni prehitra. Če kakšen dojenček zajoka, ga pocrklja inštruktorica ali vadbo usmeri tako, da jo lahko izvaja mamica z dojenčkom na rokah. Hm, ste vedeli, da se da med aerobiko celo dojiti? V treh tednih vadbe se mi je celo uspelo malce znebiti kompleksa, ki ga imenujem »kompleks stare trenirke«. Zakaj gre? Mlade mamice, ki pridejo na telovadbo, so nadvse poskočne, videti so odlično, imajo od deset do petnajst let manj od mene in imajo čudovite postave ter na prav vsaki vadbi drugačno trenirko. In njihove seksi majčke, izpod katerih kukajo popki - na kot deskah ravnih trebuščkih? Ajajaj. V ogledalu kluba za fitnes vidim pet poskakujočih fit mamic in eno okroglo, kotalečo se bunko. Seveda v najtemnejši in vedno isti zguljeni trenirki. Verjetno ste že uganili, da sem slednja jaz. Ker je bil ravno čas razprodaj, sem si obljubila, da si kupim lepo novo trenirko. Žal seksi trenirke za mojo konfekcijsko številko nisem dobila nikjer. Moj najljubši mož me je takrat potolažil: »Ne sekiraj se, zdajle skačeš naokoli v tejle stari oguljeni trenirki, ko boš izgubila nekaj kilogramov, si boš pa lahko kupila vsaj dve lepi, novi in v precej manjši številki.« Ja, vredno razmisleka. Zato se zdaj bolj veselo kotalim po fitnesu in lovim sapo in korake ter poskakujem, da se vse trese. Zadnjič mi je inštruktorica polaskala, da sem za mamo s štirimi otroki videti še dobro in da imam veliko energije. Aja? Ko bi ona vedela, da se mi ob silnem trpljenju pred očmi svetlika lepa oranžna trenirka, v njej sloka in vitka jaz, s kot deska ravnim trebuščkom in z dolgimi valovitimi lasmi … No ja, punca, zbudi se! In za božjo voljo, naj že kdo odnese vse tiste piškote iz naše kuhinjske omare! Maja Habjan