Marjan Spevan, lastnik sosednjega enoinpolsobnega stanovanja, pravi: "Nekdaj, še pred vojno, je bilo vse to eno stanovanje. Moj tast je bil od leta 1932 najemnik dvoinpolsobnega stanovanja, k njemu je spadala tudi sosednja soba, vhod v stanovanje pa je bil nekaj dalje na hodniku. Po vojni, leta 1947, so v našo drugo spalnico namestili stranko, soba pa je bila evidentirana kot enosobno stanovanje. Živeli smo eni ob drugih in četudi smo vhoda ločili, ni bilo preveč prijetno. Sosednje stanovanje je v bistvu soba, ki ni bila predvidena za stanovanje. Moteče je, da so vse instalacije v steni naše spalnice; tako slišimo, ko teče voda v sanitarijah in kopalnici. Ob tej steni je tudi manjša kuhinjska niša. Sosedu smo svetovali, naj vodovodne priključke uredi v steni, ki meji na hodnik, kot so včasih že bili, a naše želje ni upošteval," pravi Marjan Spevan, ki je sicer po stanovanjskem zakonu želel odkupiti še sosednjo sobo, a ker je ta že imela najemnico in kasneje lastnico, ni mogel. Tako se je zoper zadnja adaptacijska dela v sosednjem prostoru, ker zanje ni dal soglasja, pritožil tudi Stipanu Mudražiji, inšpektorju za graditev Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Maribor. "Sedanji lastnik je kupil sosednje stanovanje s številko sedem po vseh predpisih. V njem je izvajal vzdrževalna dela brez dovoljenja, a je zanje takoj, ko sem mu izdal odločbo o ustavitvi del, tudi zaprosil. Pridobil je vsa dovoljenja za dela znotraj stanovanja (postavitev dveh nenosilnih sten, vgraditev vrat v nenosilni steni, obnovo stenskih in talnih oblog, obnovo sanitarij, ki so bile že prej na tem mestu, obnovo električne napeljave), za mnenje pa je zaprosil tudi statika. Na Upravni enoti Maribor so lastniku stanovanja izdali odločbo o dovolitvi priglašenih del in lahko jih je dokončal. Izdana odločba za adaptacijo stanovanja je pravnomočna," pravi Stipan Mudražija, ki pojasnjuje še, na podlagi česa so pravzaprav v letih po drugi svetovni vojni v sobe večjih stanovanj vseljevali nove najemnike, tako da sta v enem stanovanju bivali dve stranki oziroma družini. "Po takrat veljavni zakonodaji so obstajala tako imenovana sostanovalska razmerja, po katerih so v večja stanovanja vselili dve stranki. Tega je bilo v Mariboru precej, zato je leta 1991 z uveljavitvijo novega stanovanjskega zakona, v katerem so sostanovalska razmerja črtali, nastalo precej zmede predvsem pri skupnih delih stanovanja. Ker so imele nekatere stranke skupne toaletne prostore ali skupne hodnike, glede na to je bilo njihovo stanovanje tudi točkovano, so odkupile samo polovico sanitarij ali polovico hodnika. Če je stranka v stanovanju sedem odkupila stanovanje, pomeni, da je bilo najemno razmerje urejeno in za to ni bilo ovir," pravi inšpektor in dodaja, da lahko lastnik vzdrževalna in obnovitvena dela v stanovanju izvaja brez soglasja sosedov. "Soglasje je potrebno, če izvajalec del posega v skupne dele stavbe, kot so nosilne stene, strehe ali primarni vodi inštalacij," še pravi inšpektor in dodaja, da je Marjan Spevan na Upravni enoti Maribor vložil zahtevo za obnovo postopka.