Najprej – kakšne sorte detektiv oziroma višji kriminalistični inšpektor je Martin Vrenko? Star okoli petdeset, poročen, ateist, z diplomo iz psihologije, brez mobilnega telefona, ne brani se dobrega viskija (ob različnih priložnostih) in vrčka piva po uspešno opravljenem delu (in drugih priložnostih), njegovo razpoloženje pa niha od nalezljive dobre volje do menda več dni trajajočih depresij; toliko na kratko. Tokrat se ukvarja s primerom zdravnika, ki ga za domačo kuhinjsko mizo najdejo v mlaki krvi, s prerezanimi zapestji. Imamo opraviti s samomorom? Inšpektorju Vrenku in njegovemu pomočniku Marku Brezniku se zdi, da pri stvari nekaj smrdi. Ima prste vmes kateri izmed sosedov? Ljubitelja narave, zakonca Ribič (kot se bo izkazalo, dejstvo oziroma naključje, da je gospod Ribič strasten ribič, ni povsem brez pomena za razvoj dogodkov) ali ruski baletnik Potopov? Gospodična Nastasja, ki se domnevno ukvarja z dekoracijo notranjih prostorov, o čemer inšpektor Vrenko sodeč po njeni lastni dnevni sobi močno dvomi? Fotograf Samuel Vraz, upokojeni poročnik JLA Latinović ali direktor Bogataj, ljubitelj žensk? Nemara celo Meta ali Metka, bivša žena in hči pokojnega? Kdo tretji? Med platnicami naletimo še na presenetljivi odkritji v zdravnikovi omari in v njegovem želodcu, Vrenkov izlet v London in nazaj itd., skratka na vse tiste in njim podobne elemente, ki se podajo v spodobno detektivko. Gaja Kos