Na pot po škornju se je namreč odpravil sam, s kombijem in fotografom. Zato se receptom in slikam pozna, da so bili posneti in preskušeni na kraju samem, brez naštudiranih položajev vilice, zagozd parmezana, ravno prav naključno nastavljenih v ozadju, in lističev bazilike, ki so idealno nacefrani čez sočno zrel paradižnik. Tu se zajcu na žaru res vidi, da je bil ulovljen ponoči in spečen nekaj minut prej, preden ga je »šklocnil« lačni fotograf. Poleg toskanskih svaljčkov je na fotografiji tudi Adriana, gospodinja na posestvu Petrola, ki je tam z Jamiejem tudi zares mesila testo, in kuhinjski deski se pozna, da je bilo na njej posvaljkanih že na kilometre svaljčkov. Skleda, iz katere na fotografiji zajemajo jedci, pa ni nič kaj toskanska, temveč natanko takšna emajlirana skleda, kakršno vržeš na mizo, če ne računaš, da bodo kosilo fotografirali za kuharsko knjigo. Ribiči na tržnici v Trapaniji mu s cigareti in cigarami v ustih kažejo svoj jutranji ulov kozic v plastičnih gajbicah, ko pa Jamie cvre ribe na žaru, je ozadje res videti tako, da kar čakaš, da bo mimo pridrvel »šestletnik na mopedu z dveletnim sovoznikom, zadaj pa se sliši vpitje matere, ki nadira zeta, ker je varal ženo,« kakor dogajanje na tržnici Il Borgo v Palermu opisuje Jamie. •