Pred reprezentanco sta zaradi uspeha na Poljskem dva nova izziva, na katerih bo skušala dokazati, da nikoli več ne bomo poraženci: čez dve leti naslednje evropsko prvenstvo v Litvi, vmes pa prihodnje leto svetovno prvenstvo v Turčiji. Srečanja najboljših reprezentanc z vsega sveta so pogosto priložnost za pomlajevanje reprezentanc, vendar obenem zato tudi priložnost za koga, ki ne sodi v najožji krog favoritov. Prvi signali iz slovenskega tabora, da bo zdajšnja generacija skušala narediti še korak naprej, so spodbudni. Kapetan Matjaž Smodiš, ki letos zaradi poškodbe ni mogel dati tistega, kar je hotel, je včeraj med vrsticami napovedal, da si še vedno želi reprezentančno kariero kronati s kolajno z velikih tekmovanj. Tudi nihče od ostalih ni toliko star, da bi se moral samo zato posloviti od zdajšnje reprezentance, pred katero sta, sploh če ne bo takih težav s poškodbami kot letos, vsaj še dve priložnosti za kolajno. Sploh zdaj, ko imamo v njej tudi tako dominantnega posameznika, kot je Erazem Lorbek, prvi slovenski reprezentant, ki je bil izbran v idealno peterko evropskega prvenstva.