Veliko let pozneje, v nepričakovanem letu razsvetlitve, očaranja, se je z medlečim navdušenjem spomnil teh bralnih ur na verandi, oviti v šumljanje vetra. Spomin je bil prežet s soncem in s sladko-črnilnim okusom paličk sladkega lesa, ki jih je drobila z udarci noža za prirezovanje peres in ga pregovarjala, naj jih ima nekaj časa pod jezikom. In tapetniški žebljički, ki jih je nekega dne nastavil na sedež pletenega naslanjača, ki je čakal, da pokljaje sprejme njeno zajetno zadnjico, so bili v njegovem spominu enakovredni tako soncu kot šumom na vrtu in komarju, ki se mu je prisesal k odrtemu kolenu in ves blažen molel v zrak svoj rubinasti zadek. Desetletni deček pozna svoja kolena do zadnje nadrobnosti - do krvi spraskan mehur, bele sledove nohtov na ogoreli koži in vse praske, ki jih puščajo peščena zrna, kamenčki in ostre šibice. Komar je odletel in se izmaknil udarcu, Francozinja je prosila, naj sedi pri miru; besno, kazaje krive zobe, ki jih je prestolnični zobozdravnik prevezal s kovinasto žico, in sklanjaje glavo z vrtinčkom na temenu, se je z vsemi petimi prsti praskal na pičenem mestu, medtem ko se je Francozinja počasi in z naraščajočo grozo stegovala nad odprto risanko in neverjetno karikaturo.