Mejniki let »Nisem bila vedno lepa,« o sebi pravi Nina. »Kot otrok že, potem pa je prišla puberteta. Bila sem suha kot prekla, moj obraz pa je nekako potemnel in dobil grobe poteze. Do šestnajstega leta sem bila pravi grdi raček in veliko fotografij iz tistega obdobja je romalo v smeti.« Motili so jo krivi zobje in luknja med stegni, samozavest je prišla šele z leti, ko so ji že dolgo vsi govorili, kako privlačna je, in ko o njenem uspehu na modnih brveh res ni bilo več dvoma. Toda Nina je kritična tudi do svoje mladostne podobe: »Do srede dvajsetih sem bila takšno brezzvezno 'lepuškasto' dekle. Na meni ni bilo prav nič posebnega. Pravi obraz in izraz sem dobila šele pri tridesetih in pozneje. Šele takrat sem res vzljubila tudi svoje telo in če bi morala izbrati vrhunska leta svojega telesa, bi se odločila za trideseta.« Si predstavlja sebe kot zares staro žensko, sivolaso in zgrbljeno? Ne, ne še. Kje pa, pravzaprav!