Ko sem se odločala za poklic, sem zaradi razmer izbirala šolo, ki bi se čimprej končala. V naši družini sta bila za mano še dva otroka, zato si nismo mogli privoščiti daljšega šolanja, saj je bila pri hiši le ena plača. Moja izbira tako ni izpolnila mojih želja. Pristala sem v poklicu ekonomista, želela pa sem biti vzgojiteljica ali učiteljica. Vendar Bog tudi po krivih črtah ravno piše. Iz obdobja odraščanja in zorenja sem imela zelo lepo izkušnjo srečanj mladih v mladinski skupini in na duhovnih vajah. Vsa ta doživetja so v meni prebujala željo, da bi svoja izkustva srečevanja z Bogom in ljudmi prenašala mlajšim. Razmišljala sem, kako bi to lahko naredila. Kaplan me je spodbudil, da sem se vpisala na Katehetsko pastoralno šolo, ki mi je omogočila, da sem lahko začela poučevati verouk. Vedno znova sem se spraševala, kaj želi Bog od mene. Je to res to, kar si želim? Zelo jasno mi odgovoril, tako da me je vodil po poteh, ki so me pripeljale v svet otrok in mladostnikov. Vesela sem bila tega spoznanja in odkritje, da Bog želi, naj pomagam mladim rodovom odkrivati poti, ki vodijo k Njemu in jim pomagam spoznavati Njegovo ljubezen, me vedno znova krepi in daje moči za delo.