Tudi za tokratne volitve bo volilna pravila pripravila evropska varnostna konferenca, ki jih kaj dosti ne bo spreminjala. Vsaj za zdaj ni sprejela zahtev nekaterih državljanskih strank, naj v predsedstvo skupne države ne bi vsak narod volil svojega predstavnika tako, da bi lahko za srbskega člana glasovali samo državljani v Republiki srbski, za bošnjaškega in hrvaškega pa samo tisti v federaciji. Posledica tega njenega stališča bo zagotovo ponovitev sedanjih razmer. V predsedstvu bodo torej spet najbolj radikalni predstavniki treh narodnih strank. Sicer pa je za predsedniške volitve prijavilo kandidaturo kar 58 kandidatov, od tega 18 Bošnjakov, 16 Hrvatov in 24 Srbov. Ni še povsem znano, ali bo Stranka demokratične akcije znova kandidirala tudi sedanjega člana predsedstva Alijo Izetbegovića, ki še omahuje. Prav tako se še ne ve, ali bo med kandidati vodja velilkokladuške Demokratične ljudske skupnosti Fikret Abdić, ki sicer živi na Hrvaškem, ker bi ga v Bosni kaj hitro zaprli, češ da je kriv za vojne zločine. Že precej opešana Srbska demokratična skupnost bo morda znova kandidirala Momčila Krajišnika. Med Hrvati pa je po konferenci vodilne Hrvaške demokratske skupnosti zavladala prava zmeda, saj delegati na njej za predsednika stranke niso izvolili tistega, ki ga je podpiral hrvaški predsednik Franjo Tuđman.