Nihče še ni prevzel odgovornosti za ta napad, vendar politiki in policisti sodijo, da nosi vsa obeležja letos že več kot petdesetih podobnih napadov dveh protikatoliških band, ki se imenujeta Rdečeroki branilci in Oranžni prostovoljci. Bandi sta podtaknili ali vrgli že številne peklenske stroje, bombe in granate domače izdelave, zlasti pri odročnih katoliških domovih in na mestih, kjer se zbirajo katoličani. Najnovejši napad je bil najhujši po letošnjem marcu, ko so Rdečeroki branilci trdili, da so krivi za smrt znane katoliške advokatke, ki jo je ubila pod avtomobil podtaknjena magnetna mina. Vse največje prepovedane polvojaške skupine, Irska republikanska armada in Irska nacionalna osvobodilna armada na katoliški strani, ter Ulstrsko obrambno združenje, Ulstrska prostovoljna sila in Lojalistična prostovoljna sila na protestantski probritanski strani še vedno spoštujejo svoja premirja in podpirajo mirovni sporazum devetih severnoirskih političnih strank, podpisan na lanski velikonočni petek. Velik del severnoirske večine vseeno še vedno nasprotuje temu sporazumu, deloma zato, ker zagotavlja predčasno pogojno izpustitev iz zapora pripadnikom Ire (tudi tistih, ki so bili obsojeni za umore), deloma pa zato, ker bi morala katoliška republikanska stranka Sinn Fein, politično krilo Ire, dobiti dve ministrski mesti v severnoirski pokrajinski vladi (številni protestanti, tudi politiki, še vedno poudarjajo, da sta Ira in Sinn Fein eno in isto).