Scenarij, ki ga dobro poznamo in ga je večina že doživela. Srečen konec. Vedno pa ni tako. Otroci pa tudi starejši ter bolniki s kroničnimi boleznimi morajo zaradi zastrupitev pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Zastrupitve imajo lahko trajne posledice in povzročijo tudi smrt. Zastrupitve s hrano povzročajo mikroorganizmi ali strupi, ki jih zaužijemo s hrano ali pijačo. Gre za velik zdravstveni problem, ki vsako leto prizadene kar tretjino prebivalcev v razvitih državah. Okužbe, ki povzročajo drisko, so skupaj s podhranjenostjo v nerazvitih državah krive za smrt treh do petih milijonov otrok letno. Na zastrupitev s hrano pomislimo, kadar približno sočasno zboli več oseb, ki so jedle isto jed, posebno če je šlo za perutnino, mlečne izdelke, surovo meso, surovo morsko hrano ali pogret riž. Imajo bolečine v trebuhu in/ali drisko, bruhajo, počutijo se slabo. Zdravljenje je največkrat podporno. Za preprečevanje razmaha bolezni je smiselno dokazati povzročitelja in ustrezno ukrepati. Pri ugotavljanju vzroka nam pomagajo vzorci nastanka in poteka bolezni. Delimo jih na • pretežno bruhanje, • pretežno drisko brez krvi, • pretežno krvavo drisko, • pretežno znake s strani živčevja • druge. Spoznajmo se z nekaterimi vzroki in vzorci posameznih skupin bolezni. Bruhanje, ki se začne eno do nekaj ur po zaužitju hrane, največkrat povzroča strup, ki ga izloča Staphylococcus aureus, bakterija, ki je pogosta v ognojkih. Če oseba, ki ima to bakterijo na rokah, pripravlja jed (mlečni izdelki, solate, tortice), ki pozneje stoji, se bakterije v njej namnožijo. Če je količina strupa zadostna, povzroči bolečine v trebuhu in bruhanje. Gre za drugo najpogostejšo zastrupitev s hrano. Usmerjenega zdravljenja ni. Včasih, posebno pri otrocih, je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Bruhanje lahko povzroči tudi strup, ki ga izloča Bacillus cereus in je pogosto v pogrevanem