"Draginja je kriva za polom hrvaškega turizma, ne pa Šiptarji ali Srbi!" pritrjuje natakar. "In namesto da bi znižali cene, se zdaj lastniki hotelov dogovarjajo, kako bi začeli zniževati plače in odpuščati zaposlene. Kar naj nas! Vidva, že vidim, žejna sta in bi si sama postregla. Drugih pa letos tako ne bo prav dosti. Lani v tem času sem se znojil, tako sem stregel. Letos klepetam z vama."

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Draginja draginja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kriva kriv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
polom polom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
hrvaškega hrvaški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
turizma turizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
pa pa priredni veznik
Šiptarji šiptarji splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
Srbi Srb samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pritrjuje pritrjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
natakar natakar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
In in priredni veznik
namesto namesto predlog; rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
znižali znižati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
cene cena samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
lastniki lastnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
hotelov hotel samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
dogovarjajo dogovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
začeli začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
zniževati zniževati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
plače plača samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
odpuščati odpuščati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
zaposlene zaposlen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
Kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
naj naj členek
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
Vidva ti osebni zaimek; 2. oseba, moški spol, dvojina, imenovalnik
že že členek
vidim videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
žejna žejen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
in in priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
postregla postreči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
letos letos splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
dosti dosti splošni prislov; nedoločena stopnja
Lani lani splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
znojil znojiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
stregel streči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Letos letos splošni prislov; nedoločena stopnja
klepetam klepetati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
vama ti osebni zaimek; 2. oseba, dvojina, dajalnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar