Odgovore na vprašanje, zakaj se mož ob meni ni dobro počutil, iščem tudi v njegovi primarni družini. Že v otroštvu ni imel pravega družinskega življenja. Njegova mama je spoznala njegovega očeta pri svojih dvajsetih letih, poročenega s štirimi polnoletnimi otroki, starimi približno toliko kot ona. Mož je bil 25 let starejši od nje. Ko se je rodil sin, je bil oče ljubosumen na lastnega sina. Vcepljal mu je občutke manjvrednosti. Ljubosumen je bil tudi na ženo. Pri 45 letih je postala vdova in pozneje ni iskala drugega moškega. Živela je skupaj s sinom, ki ji je pomenil vse. Živela sta tako, kot da je sin njen moški. Potem sem se v sinovo življenje vmešala jaz. Nikoli me ni marala, ker sem ji vzela sina. Ko sva se razšla, ni pokazala nobenih čustev. V njenih očeh čutim izmikanje, njen pogled je hladen. Dejanja svojega sina odobrava. Sin ji je predstavil prvo ljubico, ne da bi jaz za to izvedela. Vedel je, da mi ne bo povedala. Včasih mi da vedeti, da sem jaz kriva za polom zakona, njen sin pa ostaja v njenih očeh pošten.