Vrnil se je na Apeninski polotok, kajti po njegovem mnenju je v Italiji najtežje igrati. Trenutno na dvestotih kvadratnih metrih razkošnega apartmaja v hotelu Palace premleva svoje bližnje načrte v rdeče-črnem dresu s številko 99, zastavil pa si je tudi cilje za prihodnost. Čeprav razumsko zatrjuje, da je točenje solz po zamujeni priložnosti nesmiselno, ga razočaranje zaradi prezgodnjega izpada Brazilcev na svetovnem prvenstvu hudo boli: »V Nemčiji se ekipa ni ujela. Po kvalifikacijah so izbruhnile številne zgodbe, natolcevanja in laži, ki so moštvo dodatno zglodale. Mirne vesti lahko zatrdim, da nisem bil kriv za polom. Kot igralec sem se trudil, da bi ujel formo, vredno mojega znanja. Nisem delal problemov, z nikomer se nisem grdo gledal. Po mojem mnenju je naša sicer odlična ekipa odpovedala, ker nismo vzdržali ostrega ritma; iztrošili smo se že pred nastopom v Nemčiji. V Evropo smo prišli kot favoriti, a na zelenici tega nismo potrdili, zato smo upravičeno zapustili prizorišče sklonjenih glav.« Nemčija je očitno udarila globok pečat v njegovo psiho, a brazilskemu dresu se govoricam navkljub ne namerava odreči. »Reprezentanca je bila zame vselej trd oreh, nastope sem si moral prislužiti z izvrstno igro, zato se danes ne slepim. Ne bom telefoniral selektorju Dungi in moledoval za vpoklic, če pa bom v Milanu igral dobro in tresel mrežo, si bom zanesljivo stlakoval pot do izbrane vrste. Moja zgodba še ni končana. Želim dokazati, da nisem za odpad in da bom lahko moštvu v prid tudi čez štiri leta na naslednjem SP. Za mano je dolg reprezentančni staž. Začel sem ga pri šestnajstih in ga nočem končati s porazom proti Franciji.« Za brazilske barve je pripravljen čepeti tudi med rezervisti. »Če bo selektor Dunga menil, da s sedenjem na klopi koristim ekipi, se bom uklonil. Navsezadnje sem presedel na klopi kar nekaj časa. Na začetku celi dve leti; od leta 1994 do olimpijskih iger v Atlanti, ko sem zamenjal Savia.« Kljub velikim načrtom se zaveda, da mora najprej dobiti vabilo za reprezentančni nabor. »Stavim na svojo igro v Milanu, ki bo prepričala selektorja in izbrisala v javnosti razširjeno povsem zgrešeno podobo o meni. Že velikokrat sem povedal, da nisem problematičnega značaja in da ne delam zgage. Ne v klubu, kaj šele v reprezentanci. Zato me boli, ko se zaradi neuspehov šiba vselej lomi na mojem hrbtu. To je krivično.«