Izraelci so se povezali z libanonskimi kristjani in izpeljali dve veliki invaziji na libanonsko ozemlje. Leta 1978 sta v prvi invaziji, imenovani operacija Litani, izraelska in južnolibanonska vojska okupirali ozek pas ozemlja, imenovan Varnostna cona. V naslednji invaziji leta 1982, imenovani Mir za Galilejo, je Izrael okupiral večino območja Južnega Libanona, a se je bil do leta 1985 prisiljen postopoma umakniti nazaj na območje Varnostne cone. V času druge invazije je prišlo do znanega poboja palestinskih beguncev v taboriščih v Sabri in Šatili. Po uboju krščanskega libanonskega predsednika Baširja Gemayela so namreč Izraelci dovolili pripadnikom libanonskih maronitskih krščanskih falang dostop do palestinskih begunskih taborišč. Do 3500 palestinskih beguncev je takrat izgubilo življenje, tragični dogodek pa je zarezal še globlje v brazdo nezaupanja in sovraštva Palestincev do Izraelcev, predvsem tedanjega izraelskega obrambnega ministra, danes pa premiera Ariela Šarona. Šarona je nato posebna izraelska preiskovalna komisija spoznala za posredno krivega za pokol, to pa je pomenilo odstop s položaja obrambnega ministra.