Slovenska verzija Wikipedije je štartala malce več kot leto za osnovno verzijo, 8. marca 2002. Trenutno je v slovenski bazi 6308 člankov, prvega je napisal inženir strojništva Jani Melik. »V začetku ni bilo podpore slovenskih šumnikov, tako da je bilo vse skupaj malo težje. No, to so čez približno pol leta odpravili in delo je še bolj zaživelo. V tej začetni fazi se je pridružil Primož Peterlin in kmalu zatem še Roman Maurer, ki oba dobro poznata prosta programja,« se začetkov slovenske Wikipedije spominja Jani. V Wikipedijo lahko svoje članke vpisuje vsakdo, toda pristojnosti so razdeljene na štiri »čine«. Najvišje so birokrati, sledijo administratorji, ostali so uporabniki ali pa zgolj obiskovalci. »Birokrat je uporabnik, ki lahko da administratorske pravice drugim uporabnikom. To je v bistvu narejeno zaradi tega, da lahko sami uporabniki določene Wikipedije nekako odločajo o tem, kdo bi bil primeren za administratorska dela. Sicer pa lahko dodelijo pravice administratorjem tudi nekateri drugi uporabniki, večinoma iz angleške Wikipedije. To je edina 'naloga' birokrata, » pravi Jani, ki je edini slovenski birokrat in najbolj ploden slovenski wikipedist, ki je prispeval članke s področja naravoslovnih ved, matematike, astronomije, fizike, geografije. »Uredil sem tudi okvirno ogrodje za področje ornitologije. Prevedel sem tudi slovenski vmesnik, ki, lahko rečem, deluje zelo v redu in je, kakor kaže, dokaj razumljiv in prijazen za uporabo. Seveda je to tudi zaradi samega odličnega izvirnega programja. Nekaj stvari je še neprevedenih, vendar niso tako nujne za tekoče delo - pa tudi razvijalci z angleških strani so polno zasedeni.« V slovenski wikipediji je imel po zadnjem štetju nekako 18.600 urejanj (1. mesto), v angleški 4897 urejanj (142. mesto) in v ruski 61 (54. mesto). Wikipedia ima zaradi prostega urejanja svoje prednosti kot slabosti. Ena od prednosti je, da se lahko morebitne napake lahko popravijo v zelo kratkem času. »Obstaja stališče, da so članki v Wikipediji napisani nepristransko,« pravi Roman Maurer, matematik in računalničar, ki sodi med najstarejše in najbolj zagrete slovenske wikipediste. Slovenski različici enciklopedije posveča tudi do dve uri na dan. Nepristranskost v primeru Piranskega zaliva naj bi bila recimo, da bi bilo napisano, kaj trdijo Slovenci in kaj Hrvati. Kljub temu da je spletna enciklopedija dostopna vsakemu, ki želi biti takšen ali drugačen avtor teksta, kakšnih hudih vdiralcev ni. Roman pravi, da so imeli še največ problemov z nekim domnevnim srbskim avtorjem, ki je na vsak način želel, da bi poleg Drnovška in Kučana (omenjal je tudi Janšo) pisalo, da sta kriva za pokol nedolžnih jugoslovanskih vojakov oziroma da so Ekološki pokret Novog Sada in nekatere srbske zelene stranke vložile za obtožnico za »komandno odgovornost za ubilstvo 44 nenapuskanih vojnikov k priblizju v 1991«. Pozneje se je umiril. Sicer pa so urejevalne vojne, slikanje črnega in belega z ene ali druge strani, značilne za arabsko-židovski spor, Kosovo ali dejstva o vojni v BiH. Prepirajo se tudi, ali se pravilno reče povijest ali istorija. »Potrebovali bi veliko ljudi z drugih področij, predvsem družboslovcev.« Sam pa je v slovenski Wikipediji zagrešil številne matematične članke, priredil podatke o svetovnih državah v slovenščino, objavil statistike slovenskih občin in poskeniral celo znamenito jugoslovansko ustavo iz leta 1974. »Slabost, ki se zaradi manjšega števila sodelavcev urednikov v slovenski Wikipediji pozna bistveno bolj kot v angleški, so napake v objavljenem gradivu - od zatipkanih do enostranskega pogleda na temo. V slovenski Wikipediji se mi večkrat zgodi, da po nekaj mesecih popravim kakšno napako v lastnem članku, ki je v vsem tem času ni nihče opazil; v angleški bi bila verjetno odpravljena v nekaj minutah, kvečjemu urah. Z naraščanjem števila slovenskih uporabnikov bi se stanje moralo popraviti, ko bo enkrat na vsakem področju dejavnih več kompetentnih urednikov,« je podobnega mnenja Primož Peterlin, prav tako eden od slovenskih »wiki« pionirjev. Ker je fizik, je večina njegovih člankov posvečena tej znanosti. Med drugim piše tudi precej obsežen fizikalni slovar. Slovenska Wikipedija je še vedno polna rdeče obarvanih besed, kar pomeni, da članki o določeni temi še niso napisani. Ali pa so napisane tako imenovane škrbine, posebnost Wikipedije. Škrbine ali stubs po angleško so iztočnice za pisanje članka na določeno temo. Prvotni avtor z nekaj stavki nakaže, o čem naj bi bil članek napisan. Kakšna je avtentičnost slovenskega gradiva? »Člankov, zaradi katerih bi nas lahko tožili, je okrog 0,5 odstotka. Avtentičnost gradiva, objavljenega v spletu - in velika večina plagiatov je takšnih - je z iskalniki, kot so Google ali Najdi.si, moč preveriti v minuti. Tovrstno preverjanje je tudi običajen postopek, kadar nov uporabnik naenkrat objavi že precej izdelan članek, ki mu manjkajo le značke Wiki. Pri gradivu, pretipkanem iz knjig, je seveda preverjanje neprimerno težje, vendar pa je tam tudi vloženega dela toliko več, da to po mojem ni pogosto,« pravi Primož. Tako kot izdelovalci osrednje Wikipedije si tudi slovenski wikipedisti želijo, da bi slovenska Wikipedija postala največja slovenska enciklopedija. Toda to so vsaj za zdaj bolj kot ne utopične želje. Potrebno bi bilo več interesa za delo, pa tudi kakšna finančna sredstva. Ne nazadnje prostovoljne prispevke zbira tudi fundacija Wikipedija. Pravkar potrebuje za 50.000 dolarjev prispevkov. Za najbolj nujne potrebe, kot so računalniški strežniki, internetne povezave in razvoj novih projektov. Wikipedija je že začela z razvojem novih pogruntavščin, kot so večjezikovni slovar in besednjak, prosti učbeniki in priročniki, zbirka citatov najrazličnejših osebkov iz vseh koncev sveta in s prosto zbirko najrazličnejših dokumentov. In kakšno prihodnost ima projekt Wikipedija? Primož Peterlin meni, da bi se v morebitno preveliko uspešnost projekta lahko vmešala komercialna konkurenca. »Stanje je približno takšno kot pri prostem programju pred desetimi leti - komercialni ponudniki je za zdaj še nimajo za resno konkurenco. Izkušnje nas učijo, da se bo to v nekaj letih spremenilo in da bodo poskušali delovanje Wikipedije in podobnih projektov otežiti. Najmočnejše orožje proti prostemu programju so programski patenti, Wikipedija pa utegne po drugi strani sprožiti zahteve po strožjem pravnem varovanju digitalnih vsebin - da recimo ne bi več mogli objaviti >Mone Lize< v zapisu JPEG. Ker pa imajo tudi veliki komercialni ponudniki svojo konkurenco, se utegnejo tudi tu splesti nenavadna zavezništva. 5