Kakršnekoli rešitve bodo izglasovane, takoj po njihovem sprejetju bi bilo treba nujno prevetriti delo sklada in vodilnih v njem. Kritik in opozarjanj na nepravilnosti v njem je bilo namreč v preteklosti nič koliko. Kljub temu pa to javno ustanovo vodi že od njene ustanovitve leta 1993 Marija Lukačič, čeprav so ji tudi poslanci očitali, da jim je dajala lažne podatke o poslovanju sklada, da sklad zavira nastajanje vaških skupnosti, da je prodajal nezazidana stavbna zemljišča, da je kot direktorica kriva za izgubo 360 milijonov tolarjev, ki jih je sklad naložil v propadlo Komercialno banko Triglav, da sklad ne spoštuje zakonskih in pogodbenih razmerij z gozdnimi gospodarstvi, da v skladu niso imeli izdelane ustrezne analitične evidence, ki bi omogočila spremljanje stanja in prometa s parcelami in da med poslovne dohodke ni vključil vseh zakupnin po sklenjenih pogodbah, neupravičeno naj bi izplačeval sejnine itd. Velik del teh nepravilnosti je ugotovilo računsko sodišče. Da je Marija Lukačič ostala na svojem stolčku, je eden od poznavalcev našega političnega prostora takole komentiral: "Ker je leta 1993 prešlo na sklad okoli 210.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in 350.000 hektarjev gozdov (četrtina Slovenije!, op. pis.), apetiti po njegovi politični fevdalizaciji in zagovarjanje izvrševalcev take politike niso posebno presenečenje."