Če sledimo neuradnim virom z občine Trbovlje, naj bi župan Bogdan v resnici na mizo dobil dve odpovedi, od teh je eno spremljalo tudi močno treskanje z vrati, in en predlog za premirje. Tudi druga odpoved naj bi prišla z oddelka za okolje in prostor, na občinskih hodnikih pa je dvignila nekoliko manj hrupa kot prva že zato, ker se njena podpisnica ni znesla nad nič krivega vrati. Premirje, no, to pa naj bi do SNS-župana v ustni obliki priromalo od tistega trboveljskega LDS-svetnika številka 1, ki je na predzadnji seji občinskega sveta v kadru oziroma v neposrednem prenosu Berakovičeve, se pravi trboveljske teve, najbolj blestel. Kar z drugimi besedami pomeni, da je zabeležil najdaljšo minutažo. Na zadnji seji, po ponujeni pipi miru, pa taisti človek ni niti ust odprl. Verjetno zato, da bi županu dokazal, da je mislil resno. Ali da bi slednji vsaj začel sumiti, če že ne povsem verjeti v to, da je LDS-možak morda pa le mož beseda. Ampak kaj, ko so »njegove« besede-biči potem kot po naročilu po županu udarjale iz drugih ust ...