To počne Arkadina, ki noče pomisliti, da bo kdaj kaj več kot povprečna igralka, in hladno prizna, da še ni prebrala nobene sinove novele, pa čeprav je to vse, za kar on živi. To počne Trigorin, ki pisari zaradi lenobe in obrtniške spretnosti, enak je lucidni in hladnokrvni zdravnik Sergejevič, ki si ne dovoli, da bi ga skrita čustva zanesla. Taka pa nista Nina, ki jo neuslišana ljubezen do pisuna razjeda in uničuje, in Arkadinin sin Trepljev, ki tega ne prenese in stori samomor, edino napako v tem utrjenem svetu mask. Težko je verjeti, da bo Arkadina, Fiona Shaw jo odigra namenoma hlastavo in krčevito teatralično, podrobno karikirano in učinkovito poenostavljeno, odgovornost prevzela nase. Prav tako ne z aristokratskim prezirom, zdravilom za preprečevanje bolečine, opremljen prijatelj Trigorin. Igralec Iain Glen mu ne dovoli najmanjše mere simpatičnosti in gosposkosti, razkrije ga kot suhoparnega avanturista in parazitskega ženskarja. Verjetno pa bo to Nina, propadla tretjerazredna igralka za kmete in delavce, ki v upodobitvi Jodhi May dobi poteze popolne čustvene odkritosti. Poleg neizpolnjenega hrepenenja jo čaka še odgovor na vprašanje: sem kriva smrti tega, ki je za vsako ceno iskal nove forme, pravzaprav mene, našel pa pogled čez rob obupa in spoznanje lastne umetniške nemoči? Zato je ona utva, (pro)padla ne po lastni, pač pa po krivdi drugih. Kot da bi slutila, zbeži že pred Trepljevim koncem. Občutek krivde namreč pomeni iskanje odgovora; in dlje časa ko ga ni, težja je krivda. Tišina, mraz in tema. Prava drama se v Steinovem svetu šele začenja.