Prinesli so malo Sumi. Deklica s težavo diha in se ne zaveda, samo glavo ves čas obrača sem in tja ter grozno stoka, ji je povedala Ma Li. Bilo je očitno, da bo treba pohiteti. Sam je stekla po hodniku za Ma Li. Pomislila je, da je to verjetno deklica, o kateri ji je pripovedoval že Tan. Na postelji za preglede, ki je bila prevlečena z umetnim usnjem, je na beli rjuhi ležala drobna deklica, ki se je nemirno premetavala. Njena koža je bila po vratu zariplo rdeča, videle so se ji žile, tako se je napenjala in dobesedno hropla. Sam je otipala bitje njenega srca in ugotovila, da je nenormalno hitro in povsem plitvo. Eno nogo je deklica pokrčila, druga pa je kot omrtvičena ležala na mizi. Roke so ves čas krilile po zraku. Sam jih je ujela in poskušala umiriti. Zraven je poslušala Ma Li, ki ji je razlagala nekaj o čudni pošasti, ki da je prišla iz gozda in deklico ugriznila. Sam najprej ni vedela, kako naj si to razloži, kajti Ma Li je prevajala tisto, kar so v naglici razburjeno pripovedovali trije moški, ki so deklico prinesli. Potem pa je eden od njih privzdignil dolgo krilce in Sam je zgroženo zagledala zevajočo rano, pravo pravcato razjedo, ki je bila očitno posledica ugriza. Očitno je bilo tudi, da je zadevo nekdo poskušal zdraviti, pa ni šlo. Rana bi se namreč v teh vremenskih razmerah skoraj zagotovo vnela. Ko je Sam slišala, da je od dne, ko je žival ugriznila deklico, minilo že nekaj lun, je preračunala, da bo verjetno to pomenilo nekaj dni. Če je šlo za kačji ugriz, potem bi moralo biti dekletce že mrtvo, kajti strup kraljevske kobre, ta naj bi bila namreč pošast iz zgodbe, je učinkoval zelo hitro in tudi zanesljivo. Sam je vedela, da so ugrizi teh kač smrtni, če ne ukrepaš prav pri priči s protistrupom. V bolnišnici, jasno, protistrupa niso imeli. Njenim predhodnikom ni prišlo na misel, da bi ga potrebovali, in Sam je bila že spet jezna na vse, ki so tam delali pred njo. Toda če je zdaj hotela ukrepati, je morala najprej izvedeti, kaj se je v resnici zgodilo.