Odpotovati v toplejše kraje, ravno ko se pri nas začenja prava jesen, je idealen načrt za prihajajoče šolske počitnice. Ali pa kar tako, ker se vam zdi, da si poleti niste privoščili dovolj počitka. Kdo vam sicer lahko očita, da želite prelisičiti mati naravo ali se le izogniti depresiji ob menjavanju letnih časov, a si ne pustite kratiti veselja. Tisti, ki ostajajo doma, so le malček ljubosumni.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Odpotovati odpotovati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
toplejše topel splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, tožilnik
kraje kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ravno ravno členek
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
začenja začenjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prava pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
jesen jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
idealen idealen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
načrt načrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
prihajajoče prihajajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
šolske šolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
počitnice počitnice samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
poleti poleti splošni prislov; nedoločena stopnja
niste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, zanikani
privoščili privoščiti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
počitka počitek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
sicer sicer členek
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
očita očitati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
želite želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
prelisičiti prelisičiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
mati mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naravo narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
le le členek
izogniti izogniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
depresiji depresija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
ob ob predlog; mestnik
menjavanju menjavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
letnih leten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
časov čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
a a priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
pustite pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
kratiti kratiti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
veselja veselje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ostajajo ostajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
le le členek
malček malček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ljubosumni ljubosumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Stop
avtor: neznani novinar