BREŽICE - »Jaz nisem pesnica, Pesniki so Goethe, Rilke, Lainšček, Jenko, Kette… Jaz (samo) pišem, pravi moja sogovornica. Vendar, kdor je že bral njeno pesniško zbirko »mah« (mah je zapisan z malo začetnico) ali srečnež, ki jo bo šele vzel v branje in bo Teine zložene lirične besede srkal počasi in v tišini, bo njeno zgornjo trditev odločno zavrnil. Nekako ta čas, pred letom dni, me je na Tein »mah« spontano opozorila njena najboljša tašča na svetu. In prav se mi je zdelo, da jo v minulem tednu, ki je bil posvečen knjigam in njih avtorjem, tudi obiščem. Ko sva tako sedeli v njeni delavnici, mi je dejala, da piše zato, da bi od tega še drugi kaj imeli. Ne moreš se ne strinjati s slednjim, a si s tem »da pač samo piše«, ne krati svobode širokega, globokega in elastičnega duha. Temveč ga bogati.