Usoda besed je prav zanimiva. Njihova raba v vsakdanji govorici je pogosto zelo daleč od 'izvirnega' pomena. Uporabljamo jih tako rekoč 'napačno', ne da bi se zato manj razumeli. Ko vas kdo zmerja z 'idiotom', ste v resnici brez razloga prizadeti, saj vam je v izvirnem, starogrškem, pomenu očital, da se ne ukvarjate s politiko in da se zapirate v okvire zasebnega življenja. Ta pomen pa se je že zdavnaj zgubil in danes ste lahko upravičeno jezni, če vas kdo ozmerja z besedo, ki jo izvirno ne razume. Po drugi strani se nam namreč ne zdi tako sporno, če se za politiko ne zanimamo in raje skrbimo za svoje zasebne zadeve. Da smo skratka 'idioti' v izvirnem pomenu besede. Verjetno je v tem primeru ključno, kako razumeti politiko ali natančneje: kakšen pomen politike nam vsiljujejo. Pri starih Grkih je beseda označevala skupno urejevanje medsebojnih razmerij v mestni državi. Kdor se ni zanimal ali udeleževal tega skupnega usklajevanja, bodisi ni bil svoboden (ženske, tujci, sužnji …) ali pa se je odrekel takšnemu izražanju svobode in si prislužil oznako čudaka, idiota. Le kdo bi se hotel odreči svobodi in biti ženska ali suženj tako, da drugi odločajo o njegovi usodi, pa čeprav bi lahko bil sam del 'politike'? Danes ljudem beseda politika pomeni vse kaj drugega kot svobodno usklajevanje skupnosti. Vsem je znana pripomba: "Politika je k….". Ljudje intimno čutijo, da so izključeni iz sfere svobodnega sooblikovanja življenja in da z njimi manipulirajo brezvestne politične elite. Brezvestne, ker je poglavitni cilj njihove 'politične' kariere bogatenje na račun skupnosti, ne pa njena dobrobit. Ljudem, ki so oropani pravic in dostojanstva, potem perejo možgane s tem, da je tak sistem demokratičen, če pa že ne povsem, pa zato, ker se moramo delu svoboščin odreči, da se lahko ubranimo pred namišljenimi sovražniki. Te sovražnike pogosto proizvede sistem sam, da bi opravičil to, da nam mora kratiti svoboščine. Kot dopolnilo svojega kriminalnega gospostva nam prepusti demokracijo, ki je popolno norčevanje iz izvirne ideje. Gre za občasne marketinško podprte ankete, ki nas morajo prepričati, da nismo idioti in da dejansko o čem tudi svobodno odločamo. Demokracija se izenači z izbiro zobne kreme s samopostrežne police. Tako kot smo obsojeni na tistih nekaj blagovnih znamk in različnih embalaž, tako smo obsojeni na stranke in njihov bedni material. Če bi resnično hoteli biti svobodni, potem bi si morali prisvojiti izvirni pomen politike in demokracije. Demokracije ni mogoče skrčiti na ritual izbire med političnimi mafijami. Demokracija izrašča iz vsakdanje življenjske izkušnje med prijatelji, v odprti družini, v solidarnosti do neznanih. Demokracija predpostavlja odprt komunikacijski prostor enakopravnih. Le znotraj takšnega prostora lahko govorimo o politiki. Vse drugo in večina tega, kar nam ponujajo mediji, je antipolitika. Naloga časa za vse svobodne ljudi je, da širimo prostor dejanske politike, da komuniciramo v novih realnih in virtualnih prostorih, da osamimo antipolitične oblastnike na vseh ravneh - od intime, prek šole in dela, informiranja in izmenjave mnenj, do boja za svetovni mir. Politiko danes oblikuje gibanje gibanj, ki ustvarja protiimperij. Kdor je zunaj tega, je idiot v izvirnem pomenu besede.