3. O MOŽNOSTI IZBIRE. Dalje je bilo rečeno, da fiksiranje tega predmeta v dikciji zakona krati možnosti izbire - ob tem, da je kot obvezni izbirni predmet določen še tuj jezik, sta torej fiksirana kar dva od treh predvidenih izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa. Sam ne vidim nobene potrebe, da bi v zakonu predpisovali obvezno ponudbo drugega tujega jezika - najbrž je interesa dovolj, da ga bodo šole tako ali tako nudile same, saj ga povečini že zdaj skozi najrazličnejše tečaje. S poukom o religiji pa je drugače: kolikor se bo zakonodajalec odločil za ponudbo tega predmeta, potem je vsekakor smiselno to ponudbo predpisati kot zakonsko obvezo za vse šole. Drugače bi prišlo do situacije, da bi ene šole to ponujale, druge pa ne - torej do zunanje diferenciacije šol ob tem že tako občutljivem vprašanju, kar bi zanesljivo imelo negativne učinke. - Če ob prvih dveh pomislekih ni pravega razloga, da bi ta predmet obravnavali kaj drugače kot ostale, pa je v tem pogledu spričo očitne polarizacije precej bolj modro, da se mu zagotovi zakonsko fiksiran status.