Otroci potrebujejo za svoj razvoj prostor, kjer se lahko gibljejo, raziskujejo in iščejo izzive. Včasih je ta razvoj potekal na ulici, zdaj pa so zaradi povečanega prometa zlasti v mestih ulice polne nevarnosti, zato se otroci večinoma lahko igrajo le še na ograjenih igriščih. Ta so sicer veliko bolj opremljena z igrali kot nekdaj, vendar je igra kljub temu precej omejena. Če imamo majhne otroke in vrt, je lahko ves vrt otrokovo igrišče,« odgovarja krajinska arhitektka Andreja Krivic. Po njenem mnenju nima namreč smisla postavljati omejenih igralnih prostorov, saj s tem otroku kratimo možnost domišljijskega doživljanja prostora. Bolj smiselno je ves vrt urediti po meri otroka. Tudi krajinska arhitektka Živa Girandon pravi, da mora biti vrt v celoti urejen tako, da je primeren za otroke, lahko pa del uredimo kot otroški vrt ali igrišče, ga namenimo igri in raziskovanju ter prilagodimo tako, da bo za otroke privlačen in skrivnosten. »Otroci svet zaznavajo iz drugačne perspektive in imajo drugačno merilo prostora kot odrasli, kar je za odrasle grm, je lahko za malčka mogočno drevo,« pojasnjuje Živa Girandon. Pri raziskovanju sveta otroci intenzivneje zaznavajo detajle, zato jim je po njenem mnenju treba ponuditi čim bolj raznoliko okolje, ki je hkrati bogato z detajli. »Pripomočki, kot so voda, pesek, les in rastline, so neizčrpen vir igre, učenja in interakcije z okoljem. Uporabimo hitro rastoče rastline z zanimivimi cvetovi, užitnimi plodovi in aromatičnimi listi,« še dodaja Girandonova. Zlasti pa naj bo otroški vrt zasnovan tako, da lahko otrok aktivno sodeluje pri oblikovanju svojega okolja.