Iz zgornjih vasi so ljudje s strahom poročali, da se je nekdo pregerešil proti jezerskemu zmaju in zato jih zdaj ta ustrahuje in jim jim krati mir in pridelke. Ko je Zmajčica to slišala je na vse pretege poskušala odditi tja in pogledati, kaj se v resnici dogaja. Mnogi so ji odsvetovali in prosili deželnega gospoda, da jim pošlje vojake. Ti so nekega dne res prišli, a ko so zagledali strašnega zmaja, so jo popihali nazaj kot poscani cucki. Zmajčica je vse skupaj opazovala, potem pa se odločila in stopila na obalo jezera in z mečem udarila po vodi. Ni čakala dolgo. Zmaj se je pojavil ravno na pravem mestu. Poletel je v zrak in se z truščem spustil pred njo. Zmajčica je v roki čvrsto držala meč in ko se je zmaj približal je udarila s stako silo in tako hitro, da je zmaj samo čudno pogledal in začutil ostro rezilo v svojem telesu. Poskušal se je dvigniti, a je Zmajčica meč držala čvrsto in zmaj se je počasi, a zanesljivo pogrezal pred njenimi nogami. Kmalu je povsem obmiroval, Zmajčiča pa je ponosno pogledala naokoli in videla, da je naredila potrebno, da se je stvar zaključila.