dar pri tem ni pomembno, kako so prišli do krone. Ne različnost zakonov ne nasprotujoče si navade – po katerih se kraljevine razlikujejo med seboj – ne ustvarjajo različnih oblik države, razen če je oblast sestavljanja zakonov razdeljena med več subjektov. Da bi potrdili to točko, navajamo Aristotela, ki pravi, da je »popolna kraljevina tista, v kateri kralj vlada vsemu v skladu s svojo voljo; tisti namreč, ki mu pravijo kralj po zakonu, ne more zares ustvariti kraljevine«.127 Zdi se, da so tudi Rimljani dobro razumeli, da je to v monarhiji najnujnejše. Čeprav je to ljudstvo kar najbolj hlepelo po svobodi, pa je senat osvobodil Avgusta vsakršne nujnosti zakonov, tako da je lahko z lastno avtoriteto in absolutno oblastjo nad sabo in nad zakoni delal, kar mu je bilo všeč, in pustil nedokončano, kar je hotel. In ta odlok so sprejeli, ko je bil Avgust še odsoten. Zato lahko ugotovimo, da je Ulpijan, znameniti pravnik, poudarjal tole pravilo rimskega prava: Princeps legibus solutus est. »Vladarja zakoni ne zavezujejo.«128 (9) Če naravo zakonov skrbno pretehtamo, se še jasneje pokaže, da mora biti vladar nujno nad njimi. Vsi vemo, da je zakon na splošno ukaz najvišje oblasti. Zakone delimo (kakor Bellarmin deli božjo besedo) na pisane in nepisane.129 »τϖν νοµον, οιι µεν εγραϕοιι, οιι δε αγραϕοιι,« pravi Ulpijan v Civilnem pravu. »Običajno pravo je nenapisano, statutarno pravo napisano.«130 Za običajno pravo ne pravimo, da je nenapisano zato, ker sploh ni napisano, temveč zato, ker ga prvi avtorji ali ustvarjalci niso zapisali. Običajno pravo131 (kakor nas uči lord kancler Egerton)132 so »splošne navade kraljestva«.133 Vedeti pa moraAristotel, Politika, III. knjiga, 16. poglavje, 1287a 8–10. Digestorum et Pandectorum, v: Corpus Iuris Civilis, P Krüger, T. . Mommsen, R. Schöll in W. Kroll (ur.), 3 zvezki, Berlin, 1954–1959, I. zvezek, 3. knjiga, 31. poglavje, str. 34. 129 Bellarmin, De Verbo Dei, 4. knjiga, 1. poglavje. 130 Digestorum et Pandectorum, 1, i, 6; str. 29. 131 Common law, op. ur. 132 Thomas Egerton (1540–1617), lord kancler Anglije v času Jakoba I., pisec raznih del o politiki in zakonodaji. Op. prev. 133 Egerton, The Speech of the Lord Chancellor of England, in the Eschequer Chamber, touching the Post-nati, London, 1609, str. 35.