Reka Spree pa ni bila vedno tako ukročena. Izvirajoča v Lužiškem hribovju se je do izliva v reko Havel v berlinskem okrožju Spandau v Spreewaldu razširila na brezštevilne rokave in mrtvice, ki so kot žile napajale težko prehodne gozdove in loge. Vse do 17. stoletja, ko so pruski kralji ukazali posekati doberšen del gozdov za pohištvo in novo nastale površine namenili nasadom buč, so tu kraljevale najrazličnejše vodne živali. Z naseljevanjem so si želeli olajšati dostop in izboljšati razmere, zato so zgradili omrežje izsuševalnih kanalov, ki so še danes edina naravna povezava med vasicami Lübbenau, Lehde in Leipe. Celoten labirint naravnih rečnih rokavov, prekopov in kanalov meri v dolžino več kot 1000 km, z vztrajnim povezovanjem slepih rokavov, utrjevanjem bregov in kopanjem novih poti pa je danes plovnih kar 600 km. Seveda v večini kanalov ni prav veliko prostora za nespretne krmarje, saj običajno merijo v širino le nekaj metrov, dostikrat pa se nad temno vodo nizko sklanjajo obrežne jelše, ki še bolj zožujejo poti. Palač in trgov v Lübbenau resda ne boste našli, se pa zato z užitkom prepustite potovanju z drevakom po kanalih gozdne katedrale, po katerih kmetje še danes potujejo tako kot stoletja nazaj.