Scott Peck, ugledni psihiater in avtor knjige Ljubezen in duhovna rast, je zapisal: »Resnica je, da se ljudje s seksom še najbolj približajo duhovnemu doživetju. Prav zato, ker je neke vrste duhovna izkušnja, se v ponavljajočem se, nekako obupanem predajanju toliko ljudi žene za njim.« Pred zasvojenimi s seksualnostjo je dvojen izziv, celjenje ran na seksualnem in duhovnem področju. Mnogi so bili ranjeni na seksualnem področju prav zaradi ljudi, ki so se predstavljali za duhovno nadrejene. Religiozna sporočila iz otroštva so seks enačila z grehom in zlom. Z vsemi močmi, s svojo dušo bi se morali boriti proti poželenju. Posledica takih dejanj so ranjeni in zlorabljeni otroci, ki so odraščali s sovraštvom do lastne seksualnosti, hkrati pa so gojili cinično nezaupanje do religije. Zlitje seksualnega sramu in verskega obsojanja v otrokovih mislih pusti globoke in trajne brazgotine. V prejšnjih prispevkih smo opisali korenito spremenjen odnos do seksa, ki ga morajo zasvojeni razviti, če želijo ozdraveti. To je eden od največjih izzivov, ki jih zahteva bližina. Približevanje človeku, ki te dobro pozna, približevanje na duhovni ravni, pomeni ogromno tveganje. Seksualna bližina pomeni tudi ranljivost, ki v nas vzbudi močna čustva. Približevanje na obeh ravneh je verjetno največji izziv, povezan s človeško bližino.