Naloga ZKB je danes predvsem podpora srednjim in malim podjetjem, ki običajno za velike bančne ustanove niso zanimiva. Za nas pa je običajno sodelovanje s podjetji, ki zaprosijo vsoto 100 tisoč evrov ali celo milijon evrov. Lahko bi si upal trditi, da ni na Krasu gospodarske pobude, pri kateri ZKB ne bi stala ob strani. Tudi pri načrtu obrtnih con je bil doprinos ZKB velik: vedno smo bili glavni finančni partner najprej obrtniškega konzorcija, nato pa posameznih obrtnikov. Ponosno bi izjavil, da smo zato člani te naše gospodarske stvarnosti. Spričo novih geopolitičnih okoliščin, ki so korenito preoblikovali podobo tako Evrope kot tudi našega prostora - npr. članstvo Slovenije v EU in prihodnji vstop Slovenije v schengensko območje -, kako se je poslovanje ZKB spremenilo in kako se bo v prihodnje? Upal bi si trditi, da je nov položaj dokaj negativno učinkoval na podjetja, ki so se ukvarjala s posli carinjenja, špediterstva in podobno. Politična meja polagoma pada, meja v glavah pa še obstaja. Trst spričo novih okoliščin ni več tako vabljivo mesto, kot je bilo svoj čas za zaledje, Kras in predvsem za koprski predel. Nekoč je Trst privabljal kupce, ki so bili naseljeni od meje vse tja do Postojne. Padec meje vendar vse bolj izrabljajo italijanski državljani, ki se odločajo za nakupovanje nepremičnin na drugi strani meje. Ta trend se je naši banki obrestoval, saj povpraševanja tovrstnih kupcev kreditiramo. Upam vendar, da bo naše področje postalo v prihodnje ponovno zanimivo za slovensko stran, to je ozemlje, ki smo ga svoj čas kot openska oz. nabrežinska hranilnica že imeli v poslovnem dosegu: Sežana, Vrhovlje, Komen, Gorjansko so pred drugo svetovno vojno že sodili v naš delokrog. V zvezi s tem načrtujemo odprtje podružnice na Krasu: kot nam podjetniki večkrat ponavljajo, je v Sloveniji čutiti vedno večjo potrebo po banki, ki je pripravljena posegati tudi z manjšimi investicijami. Kar se tiče alternativnih naložb, nudimo kot banka drugačno tržišče od tistega, ki ga po-