Kljub temu trgovanje na borzi nikjer ni povsem neobčutljivo tudi za tveganja, ki niso nujno povezana s poslovanjem posameznih podjetij ali vedenjem porabnikov, temveč so posledica zunanjih vplivov. Za ta tveganja se najpogosteje uporablja skupni izraz deželno tveganje (Country risk), ki vključuje politična tveganja, povezana s posamezno državo, pa tudi na primer vremenske nevarnosti na določenem območju, bližino morebitnih vojnih žarišč, potresno ogroženost posameznega področja in podobno. Med vremenskimi pojavi, ki imajo največji vpliv na gibanje posamezne delnice ali vseh delnic v določeni panogi, so največkrat omenjeni suša, huda zima, poplave in sezonska neurja. Če ponazorimo: glavna dejavnika pri vzpostavljanju cene naftnih derivatov sta kvote načrpane nafte, ki jih določa OPEC, da regulira tržne cene naftnih derivatov, ter temperature v ZDA. Nižje temperature pomenijo, da bo potrebnega več ogrevanja, zato cena nafte po zaslugi špekulantov na blagovnih borzah navadno naraste. Še bolj kot vremenski pojavi na dogajanje na kapitalskih trgih vplivajo politične razmere v določeni državi. V demokratičnih sistemih vladanja je tveganje, povezano s političnimi razmerami, manjše, v manj demokratičnih državah pa ustrezno višje. Zaradi sistema vladanja enega človeka ali skupine ljudi, po možnosti z represivnimi metodami, je večja verjetnost državnega udara oziroma socialnih nemirov v državi. V takih destabiliziranih razmerah gospodarstvo ne more normalno delovati, saj je namen takega vladanja navadno okoriščanje majhnega števila ljudi. V takih državah kapitalski trg po navadi ne cveti, saj malokdo želi investirati v delnice v takih okoljih. Za normalno razvit trg vrednostnih papirjev mora biti politični položaj v državi stabilen, vzpostavljena mora biti demokratična ureditev, predvsem pa je pomembno, da v državi vlada mir in da se prebivalci ter tuji investitorji v njej počutijo kar najbolj varne. Nevarnosti za kapitalski trg v nestabilnih političnih razmerah je več vrst in stopenj. Od najbolj črnega scenarija - državljanske vojne in podobnih korenitih zamenjavah oblasti - do malenkostnih sprememb zakonodaje, s katerimi se onesposobi določen krog investitorjev. Primer takega ravnanja smo doživeli tudi v Sloveniji, in sicer leta 1998, ko so bili uvedeni skrbniški računi za tujce. Ta poteza slovenske vlade je imela takrat izrazito zaščitniški namen, saj bi se sicer kaj lahko zgodilo, da bi delnice slovenskih podjetij poceni pokupile tuje korporacije in izčrpale podjetja, kot se je to, denimo, zgodilo na Češkem. Kljub temu pa je bil takratni vpliv na kapitalski trg negativen. V stabilnih demokratičnih sistemih se spremembe zakonodaje, ki bi lahko imele znaten vpliv na kapitalski trg, odvijajo postopoma in napovedano vnaprej. Kljub temu njihovega pomena ne smemo podcenjevati. Zamisel za ta članek sem dobil, ker se v letošnjem letu napovedujeta dve morebiti veliki spremembi, vsaka na svojem geografskem območju. V ZDA bodo jeseni predsedniške volitve, v Sloveniji pa bomo izvolili nov parlament. V obeh državah je trenutno razmerje moči takšno, da se jeseni lahko zgodi kar koli. Bush in Kerry V ZDA je Busheva administracija v štirih letih svojega vladanja tej državi odvzela praktično vse, kar ji je prejšnjih osem let prinesel Bill Clinton in njegova administracija. V devetdesetih letih so ZDA doživljale razcvet demokracije. Proti ostalemu svetu odprta vlada je izumila nov termin globalizacija in tako gospodarsko prodirala po vsem svetu. Čeprav izraz globalizacija večina sprejema kot nekaj pozitivnega, je v njem skritih tudi ogromno pasti. Velike ameriške korporacije, recimo Coca Cola in McDonald's, so z agresivnim trženjem prodirale po vsem svetu in korenito posegale v kulture posameznih področij. Tradicionalno se je umikalo sodobnemu in poleg napredka s seboj prineslo tudi veliko slabosti. Vendar pa so te razmere omogočale visoko stopnjo gospodarske rasti, eksplozijo internetne industrije in rekordne rasti tečajev na kapitalskih trgih. O terorizmu v sodobnem svetu se ni govorilo; varnost državljanov je bila razmeroma redko omenjana, saj je bila samoumevna. Stopnja državne varnosti je bila tako visoka, da večina investitorjev pri izdelavi analiz na to poglavje sploh ni pomislila. Z zamenjavo oblasti in prihodom Busha mlajšega so se razmere obrnile na glavo. Enajsti september je bil le uvod v vse, kar je sledilo pozneje. Bil je tako dober povod za vse poznejše vojaške posege, da se zdi že kar mogoče, da je bil dejansko zrežiran. Oblast je bila v rokah vojaške industrije, ki služi le v negotovih razmerah. Take razmere je spodbujala sama z lažmi o zatočiščih teroristov in nevarnosti, ki preti ZDA. Razumljivo je, da v takih razmerah gospodarstvo ZDA razen vojaške industrije ni moglo dobro delovati. Negotovost se je odrazila predvsem v višji stopnji brezposelnosti, saj je bilo zaposlovanja manj, znižala se je poraba prebivalstva in spirala navzdol je stekla. Delniški tečaji so v teh štirih letih predvsem padali. Država se je znašla v rekordnem zadolženem položaju, stanje gospodarstva pa se popravlja samo v besedah tistih, ki bi želeli ponoviti uspeh na jesenskih predsedniških volitvah. Če Busha na volitvah premaga John Kerry , bo njegov mandat gotovo poln težav. Za zagotovitev normalnih razmer v državi, ki bi omogočale ponoven vzpon gospodarstva, mora predvsem sodržavljane prepričati, da jim terorizem ne grozi več toliko kot doslej. Ko bi se ljudje počutili varne, bi se začelo odpirati večje število delovnih mest, povečala bi se poraba, kar bi pomenilo boljše prodajne rezultate podjetij in s tem njihov nadaljnji razvoj. Vsekakor bi Kerryjeva manj vojaško naravnana oblast pomenila zmanjšanje deželnega tveganja ZDA in bi tako prispevala k rasti tečajev na borzah vrednostnih papirjev. Zanimivo obdobje se nam obeta tudi v Sloveniji . Pred letošnjimi državnozborskimi volitvami je trenutno razmerje moči v parlamentu tako poravnano kot še nikoli prej. Sicer je do volitev še kar nekaj časa, ampak vseeno lahko špekuliramo, kaj se bo zgodilo v Sloveniji, če se oblast zamenja. Najverjetneje bo prišlo do nekaterih zamenjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država velik lastniški delež. Ta proces lahko primerjamo s prenovo programske opreme v vašem osebnem računalniku. Prenova je koristna, saj z njo računalnik očistite vse nesnage, ki jo je s seboj prinesla prejšnja programska oprema ali se je nanjo priključila pozneje. Po drugi strani pa ni nujno, da bo nova oprema združljiva s strojno opremo v vašem računalniku, zato tvegate njegovo nedelovanje. Vprašanje je tudi, ali bodo novi vodilni v podjetjih, ki bodo prav tako imenovani po politični poti, svoje delo opravljali bolje kot njihovi predhodniki. Vsekakor to za trg kapitala pri nas ne bo najbolje, saj bo negotovost zrasla. Vprašanje je tudi, kaj bi zamenjava oblasti pomenila za našo zakonodajo. Ta je sicer že precej usklajena z evropsko, zato veliko manevrskega prostora za spremembe ni. Kljub vsemu se lahko pojavijo interesi za spremembe oziroma postavitev novih ovir za razvoj kapitalskega trga. Zaradi nove energije v posameznih podjetjih bi torej zamenjava oblasti v Sloveniji za kapitalski trg lahko pomenila pozitivno spremembo, po drugi strani pa tudi precejšnjo nevarnost, da bodo novi ljudje le imenovani, v podjetja pa ne bodo prinesli svežih zamisli, temveč bodo le odkrivali nepravilnosti svojih predhodnikov. Deželno tveganje je tako v tem trenutku precej visoko, tako v Sloveniji kot tudi v ZDA. Naša olajševalna okoliščina je, da se bo naše nekoliko znižalo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo.