Veliko je odvisno od gospodarskih pogojev, toda spremembe korenito posegajo v ustaljene navade in običaje Slovencev. Grški éthos pomeni ustaljen kraj, predvsem pa navado, običaj, skratka tisto, v čemer se človek kot bitje počuti doma. Ne gre torej le za zunanje okolje, pač pa predvsem za naše notranje okolje oziroma notranje življenje, ki naj ga utrjujejo dobre navade, običaji, prepričanja oziroma vere. Spremembe, ki posegajo v to notranjost, so za posameznika in narod preizkušnja, saj gre za pretres ustaljenih drž in vrednot. Posebno nasilna revolucija iz leta 1945, ki je Slovence v marsičem obrnila na glavo, in tranzicija, ki naj bi jih postavljala na noge, puščata posledice. Velik izziv je tudi globalizacija oziroma gospodarska tekma, ker maje navade in moralne podlage, čeprav se veliko govori o etiki in poštenem poslovanju. Prilika dela tatu, pravi pregovor. Bivši sistem je ustaljene vrednote prefinjeno nagrizel in razrahljal, tranzicija je odprla ventile, ki jih je s silo tiščal totalitarni sistem. Svoboda in demokracija pa zahtevata ustrezne navade (etiko), sicer se razbohotijo razvade in tudi med Slovenci navzoča korupcija, izkoriščanje, heroinske naveze, revolveraška obračunavanja ter lastninske transakcije in malverzacije. Zadnje krepijo, ko gre za »dokončna« lastništva in se vpleteni zavedajo nepovratnih prilik. V podjetjih imajo preigrane scenarije, ki jim oči ministrov težko sledijo. Država naj bi se umaknila iz gospodarstva in to dobiva zdaj politično težo. Gre za strategije in pomembne odločitve, ki nimajo le moralne, ampak tudi politično težo in vpliv. Zato rešitve niso preproste in jih politično ni mogoče sprejemati brez širšega odločanja in seznanjanja ne le peščice gospodarsko ali politično vpletenih, pač pa tudi vseh, na katere bodo te odločitve dolgoročno vplivale. Čas bi zato bil, da tako v družbi kakor v cerkvi odpravimo pavšalnost in se zadev lotimo s celostnimi in objektivnimi merili. Država in cerkev ne moreta brez gospodarskih temeljev – posebno za zadnjo naj bi ti ne bili prvenstveni –, vendar se o njih ne moremo odločati le z ekonomskim računom, pač pa tudi s politično modrostjo in moralno odgovornostjo.